nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Roman je nalašč podivjan, bohoti se na vse strani in njegovi odlomki so izpisani z različno kondicijo, zato se zdi, da je ena tistih lastnosti, zaradi katere se je postaral, čeprav v njem ne manjka vehementno in briljantno izpisanih pasusov, tudi njegova dnevniška narava. To, da je dokument časa danes, ko vsi že živimo hitro in tvegano, ko je »on the road« postala oznaka za žanr, tudi filmski, predvsem pa so številni Kerouacovi posnemovalci izpisali in zaostrili vse razsežnosti tega dela, do konca prignali in osamosvojili potopisno, erotično in žurersko razsežnost, ga dela morda manj atraktivnega. Ob branju mora imeti bralec potrpežljivost avtoštoparja, prežati mora na ožarjene in ekstatične bralne priložnosti in jih izkoristiti, in se hkrati zavedati, da je roman ob svoji iz konteksta iztrgani literarnosti hkrati tudi dokument in manifestativno dejanje, da je zaznamoval šestdeseta, da je premaknil povojni spleen proti spidu, da je opisal in pospešil
postani in depresivni povojni čas, s tem pa odprl možnosti subkulturam, ki so mu sledile.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani