nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Zadnja igra v zbirki je pravzaprav Eliotov prvi dramski poskus, že omenjena fragmenta aristofanske melodrame Sweeney agonistes iz let 1926 in 1927 (v prevodu V. Tauferja). Gre za duhovito dramsko pisavo, ki je blizu Eliotovi »čisti« poeziji, tako po junaku, ki ga poznamo že iz Sweeneya vzravnanega, kot tudi po občutju odtujenosti sodobnega človeka, v njej se mešajo Aristofan in Milton, komedija in groteska, pa jazz, kabaret in bordel, verz je nenavadno osvobojen, pogosto brez ločil, muzikalen, a vselej tudi primerno pomenljiv, kot npr. tale primer čisto s konca: »In morda si živ / in morda si mrtev / Hu ha ha / Hu ha ha /Hu / Hu / Hu / TOK TOK TOK / TOK TOK TOK / TOK / TOK / TOK.«
Integralni del tretje knjige je Spremna beseda, ki jo sestavljajo poglavja T. S. Eliot v nekaj dejstvih in mislih, »Rekel sem svoji duši, miruj ...« oz. Eliotova načela moderne poetične drame (obe je pripravila P. Vide Ogrin), T. S. Eliot pri Slovencih oz.
bibliografija (pripravil jo je Martin Grum), Slovenske uprizoritve T. S. Eliota (pripravila Katarina Kocjančič) in Fotodokumentacija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani