nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Zdavnaj so minuli tudi časi Nostradamusa in srednjeveških alkimistov. Še v devetnajstem stoletju je angleški pisec Charles Mackay v svoji knjigi Madness of Crowds (Norost množic) popisoval, iz česa vse znajo vedeži prerokovati: iz raztopljenega voska in raztopljenega svinca, iz kosti ptic in rib, iz številk in logaritmov, iz dlani in podplatov, iz kristalov in kozarcev, iz oblakov in zvezd, iz dreves in senc, iz nožev, žag in mečev, iz kavnih in vinskih usedlin, iz fižola, moke in koruze, iz sveč in svetilk, prerokovati je mogoče s pomočjo ognja in vode, iz zemlje in pepela, s kockami in kartami, iz drobovja ovc in prašičev, da, tudi z dobrim poznavanjem zvokov, ki jih povzročata želodec in črevesje, čemur se je učeno reklo gastromantija.
To nenavadno knjigo, polno čarobnih obrazcev, zaklinjanj in čudežnih dogodkov, sem pred leti kupil v New Yorku, doma pa ugotovil, da je bila natisnjena v Ljubljani, in to še v časih dialektičnega
materializma, ko je bil vsakršen misticizem tako rekoč protidržavna ideologija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani