nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
H konceptualno strogo domišljeni in tudi v podrobnostih natančno izdelani interpretaciji »družabne igre o samoti« kot vsečasne črne komedije o posameznikovem uničevalnem samoljubju so prispevali še kostumografka Belinda Škarica (s fantazijsko stiliziranimi svetlimi historičnimi kostumi, ki so poudarjali ženske atribute in moško feminilnost), skladatelj Branko Rožman (z nymanovsko minimalistično živo izvajano glasbeno spremljavo) in oblikovalka maske Mirjana Djordjević (s ponarejeno feminilnostjo moških obrazov in lasulj ter poudarjeno naravnostjo ženskih podob).
Med protagonisti moramo izpostaviti Vlada Novaka v igralsko bogato razplasteni in razmahnjeni naslovni vlogi, ki vsebuje širok spekter človeških značajskih slabosti, od tako rekoč otroške naivnosti, nebogljenosti in razvajenosti preko mačistično napadalne moške samozadostnosti do zaključnega do blaznosti prignanega samouničevalnega ljudomrzništva. Različne podobe naravne in
pragmatično prizemljene ženske narave so predstavile Ksenija Mišič kot bistroumna, stroga in »uradniško« neobčutljiva služkinja Toaneta, Milada Kalezić kot zvijačno preračunljiva Arganova druga žena Belina ter Iva Babić v vlogah ljubezensko do različnih ravni prebujenih Arganovih hčera (Angelike in Luizone).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani