nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Imeli smo svoj »spopad civilizacij« (džamija); ignorirali smo zaporedne odločbe ustavnega sodišča (izbrisani); imeli več demokracije (referendumi) kot vladavine prava (nespoštovanje odločb ustavnega sodišča); vojno proti organiziranemu kriminalu in drogam uspešno (za razliko od vojne proti gospodarskemu kriminalu!) bojujemo že nekaj let in smo pri tem precej nad evropskim povprečjem po uporabi ukrepov, kot je prisluškovanje in nadziranje telefonskih pogovorov (to smo sicer izvedeli šele po tem, ko je policija letos po medijskem pritisku razkrila številke, ki so v normalnih državah vendar javne); imeli smo serijo grozljivih umorov in z asistenco medijev javnosti dali priložnost razglabljati, ali 30-letna najvišja možna zaporna kazen vendarle ni premila in bi jo bilo treba zvišati; slovenska policija je v svojo opremo uvaja električne paralizatorje in pri tem od nas zahtevala, da ji zgolj na besedo verjamemo, da jih potrebuje; ob vsakem resnejšem varnostnem dogodku, ki nakaže
neučinkovitost državnega represivnega organa (pa čeprav je ta - seveda ne vedno, pogosto pa vendarle - rezultat spodrsljaja, nesposobnosti, sistemske, organizacijske ali vodstvene napake), je bil prvi in pogosto edini odziv države oz. policije, da predlaga spremembo zakona - seveda v smeri večjih pooblastil. Pri tem človeku pride na misel star slovenski pregovor: »Če je edino orodje, ki ga poznaš, kladivo, ti vsak problem zgleda kot žebelj!« Leta 2004 je bilo sprejetih kar nekaj sprememb na področju kazenske zakonodaje in policijskih pooblastil; mnogo nujnih, nekaj dobrih, pa vendar veliko število takih, ki so korenito, prehitro in predvsem nedomišljeno posegle v slovenski pravni sistem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani