nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Kvalitet njunega odnosa je več: najprej ta, da kljub »naučenemu« besedilu (ki je zraslo iz improvizacijske narave uprizoritve, oblikovala sta ga režiserka in Simona Rebolj) - kar je mogoče videti iz nekaj govornih spodrsljajev igralca - deluje izjemno »naturalistično«, čeprav je po zaslugi »mehke« narave obeh igralcev vselej naravnan v lirično smer. Nato se »trinajst razpoloženj« (kakor je Duet podnaslovljen) nenavadno gladko, brez motečih ločil preliva drugo v drugo (tudi ob pomoči kitare Andraža Poliča); nadalje je polna zanimivih iztočnic in zasukov tudi »predloga« (torej dramsko besedilce, čeprav je nastalo post festum), ki se ne zadovolji z (arhe)tipizacijo odnosa, temveč išče v njem (in zunaj njega) poleg poetičnih tudi rahlo absurdne poudarke, kjer se še posebej zapiše v spomin prizor šepetajočega pogovora obeh partnerjev, ležečih v krstah, ali nemogoči poskus njune združitve v »eno« (sen vseh romantičnih ljubimcev) v podobi angelov.
Skratka, kljub drobnemu in na videz »nepomembnemu« videzu simpatična uprizoritev, ki se ji prav nič ne pozna njen improvizacijski izvor in ki ni brez »teže« - a rahle in tople kot čas, v katerem je uprizorjena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani