nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Središčni ciklus knjige Prezgodnji dan, naslovljen Vsakdanjost, je spet uveljavljal podobarstvo z uporabo distančnega tretjeosebnega glagola, edino v pesmi, ki je ciklu posodila naslov, zamenjanega z melanholično prvoosebno množino. Kljub poskusom z nagovorno drugo osebo (Romanca, Oljka) sem se dejstva, da sem bolj nadarjen za objektivne podobe kot za izpovedni jaz prvič jasno zavedel v zbirki Korenine vetra ob štirih barvnih pesmih (Zelena, Rumena, Rdeča, Bela), ki so nakazale pot k Razglednicam in »živalskim« pesmim (Čreda, Bik, Bivoli, Arena) iz zbirke Ogenjvoda. Čeprav je v tej knjigi tudi dosti tretjeosebnih posegov v družbeno kritično tematiko, ki se navezujejo na ciklus Roboti iz prejšnje zbirke, pa prav podobarski del (poleg naštetih še pesmi Zlate ladje, Lov, Sonce) nakazuje direktno pot v »objektivno« območje pastoral, balad, biblijskih in historičnih motivov Labradorja, Sibirskega ciklusa in Kalejdoskopa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani