nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Slabo je bilo scensko-režijsko tretje dejanje z bolno in umirajočo Violetto, najprej ležečo ob prižganem televizorju, a brez programa, potem ob nekakšnem zidarskem odru, s prihodom zdravnika, ki ji da injekcijo, poslednjo spravo z Alfredom in njegovim očetom (slednji jo prvič in silno nerodno objame), medtem ko je karnevalsko rajanje ne opazi več. Druščina pride v njen prostor, a je ne vidi, delavci pa si na koncu mirno prižgejo cigarete: nekdo je pač umrl in za njim bomo »eno pokadili«, bi se lahko reklo.
Scenograf in kostumograf Patrick Kinmonth je v predstavo vnesel nekaj sodobnih stilnih poudarkov (moteče je bilo Alfredovo vsiljivo nerodno fotografiranje Violette, ker se je postavljal v vlogo, ki je sicer v operi nima in ga je v odnosu do Violette zbanalizirala, pokazala bolj kot »reporterja«), precej nerodnosti je bilo v menjavanju scen, zlasti med eksterierjem in interierjem (bankovci z jase so nenadoma pristali na tleh zabave pri
Flori, kar je absurd), sicer pa predstava v celoti ni bila tako sodobna, da bi jo imeli za nekaj povsem »novega«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani