nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Izbor, predstavitev in razglasitev najboljšega, kar je bilo ustvarjenega na slovenskih dramskih odrih v sezoni 2003/4 (po presoji selektorja in strokovne žirije 39. Borštnikovega srečanja v Mariboru), nedavno objavljeni statistični podatki o gledališki sezoni 2002/2003 (v tradicionalnem Slovenskem gledališkem letopisu Slovenskega gledališkega muzeja) ter tudi že nekatere uvodne premiere letošnje sezone v naših gledališčih kažejo, da ostaja dramsko gledališče v mnogih pogledih ena najbolj kakovostno zanesljivih in trdoživih, a obenem tudi ustvarjalno odprtih, drznih in izjemoma kdaj tudi nepredvidljivih zvrsti žive umetnosti na Slovenskem. Ob pogostih krizah ter opaznejših količinskih in kakovostnih nihanjih v umetnostih (seveda tudi teater ne more mimo njih) je videti, kot bi bilo dramsko gledališče v najširšem pomenu besede na Slovenskem z vsem svojim častitljivim zgodovinskim izročilom, vso svojo množičnostjo ustvarjalcev in sprejemnikov ter
organizacijsko oziroma izvajalsko različnostjo (od množične »podrasti«, ki jo s svojo produkcijo ustvarja mogočna mreža otroških, mladinskih in odraslih ljubiteljskih oziroma nepoklicnih gledaliških skupin, do vse bolj programsko in organizacijsko razvejene in raznolike mreže poklicnih javnih zavodov, producentov iz t. i. nevladnega sektorja ter že tudi prvih zasebnih producentov) prav s to svojo »manufakturno« oziroma »predindustrijsko« naravo »proizvodnje« nekako ravno še po meri slovenskega jezikovno, prebivalstveno, gospodarsko in še kako drugače omejenega »tržišča«. Za glasbeno gledališče, denimo, z opero, baletom, a tudi sodobnejšim muzikalom in drugimi pogrošnejšimi zvrstmi se zdi, da nekatere temelje, ki mu jih lahko zagotavljajo tukajšnji davkoplačevalci, s finančno, kadrovsko, prostorsko in tehnološko zahtevnostjo svoje v primerljivem svetu visoko profesionalizirane dejavnosti in distribucije že presega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani