nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Primeren prehod od kolektivnega oziroma splošnega k posameznemu, torej k najbolj prepoznavnim in zaslužnim posameznim soustvarjalcem povojnega gledališkega razcveta na Slovenskem ponuja obsežna in izčrpna študija za skupinsko monografijo o režiserju Miletu Korunu (2002) - Mile Korun in svetovna dramska klasika. Vsebinsko in oblikovno zaokrožen Pandurjev avtorski opus od uprizoritve Svetinove Šeherezade do Babilona istega avtorja oživlja Predan v zajetnem eseju »Theatrum mundi« Tomaža Pandurja. V nadaljevanju lahko preberemo še krajše priložnostne spominske zapise in portretne eseje, kot so Andrej Hieng, gledališki režiser, Jubilejni vinjeti za Poldeta Bibiča in Štefko Drolc, Uglajenost, milina in eleganten posmeh (Pismo Miri Sardoč ob umetniškem jubileju), Simpatični negativec Boris Cavazza ali neznosna lahkost igranja, Milena Muhič in Aleksander Krošl (portreti dobitnikov Borštnikovega prstana) ter Zlatko Šugman, nadžlahtni komedijant
(portret dobitnika Prešernove nagrade).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani