nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Seveda le ob izničenju medčloveške pristnosti. Agripinin svet v režiji Eve Buchmann je scenografsko provizoričen (Država je tako v javni kakor zasebni sferi le ogromen praktikabel), prenarejen, navidezen, pripet na funkcionalno, mehanično gestiko človeških simulakrov; le ljubezen med poštenjakom Otonom in moralno še ne razpadlo Popejo se nazadnje ohrani.
Händlovski medij podaja ta nam čudno bližnji svet s humorno distanco in belkantistično polnostjo, s sijajnimi presvetlitvami (npr. Agripinina hkratna zaničljivost in hlinjena drža v ariji Tu ben degno sei), dihajočo formo (z gibkimi ariozi in kanconetnimi tipi zrahljana vladavina da capa), formalno ironizacijo (Klavdijev pompozni prihod), po drugi strani pa avtentiko (bachovska kontemplativnost Otonovega lamenta, razviharjenost accompagnata, ki ga uvaja), z orkestrsko koloristiko (npr. privzetje Vivaldijeve dramatične godalne slikovitosti), kromatsko in disonantno drznostjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani