nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Tretja drama Filipa Šovagovića je duhovita, na prvi pogled raztrgana in v glavnem zgolj dialoško-monološka pripoved o razpadli družini, ki pa jo v novo celoto sestavlja ravno ta raztrganost; pri tem ne učinkuje kaotično, kvečjemu razvezano v slogu kakega free jazza. Občutek celovitosti daje dogajanju tudi »coltranovski« ton rahle letargije, ki dejanje hkrati približuje in oddaljuje, saj - ob odločilni pomoči v živo izvajane glasbe Mitje Vrhovnika Smrekarja - nenehno nagovarja gledalčev čustveni aparat, takoj nato pa od njega pričakuje, da se bo ob dogajanju tudi zabaval.
In tu je še zadnji od Buljanovih paradigmatskih postopkov: celotna igra je videti kot neke vrste reality show, delno odigran »doma«, delno v eksterierju, na igrišču oziroma v nekakšni telovadnici, in akterji se potikajo po odru kakor po svoji dnevni sobi ali celo spalnici; po drugi strani pa vse, kar povedo, povedo v mikrofon, in vsak njihov nastop je tako rekoč »javni«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani