nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Pri tem z lahkoto prehajata iz ene vloge v drugo - preprosto snameta »mišji« klobuk in se prelevita v obe »zverini«, prvo (psa Olafa) prijazno, pravzaprav mišjega pomočnika, in drugo (mačkona Barabona) zlonamerno, tako rekoč neizogibno mišjo usodo. Čarobni prah, s katerim miški posujeta za zdaj še prazne Tinkarine dlesni, je tako prisrčna metafora za prijateljstvo in iznajdljivost, uprizorjena v pregledni odrski dinamiki in z logičnim prehajanjem iz enega žanra v drugega; pri tem sta igralkama v pomoč scenografska zasnova prizorišča kot - sicer nekoliko patinaste - poslikane »omarice« (Maja Ivanič) in - sicer nekoliko pop - glasbena podlaga (Miran Odobašič), pri čemer ob zavzetih otroških reakcijah na prvi ponovitvi izvajalcem lahko spregledamo, da mačkon kljub vsemu ni videti tak balon, kot poje pesmica o njem, in da je spletka z jetrci pravzaprav odveč, saj je za uspeh celotne mišje ekspedicije odločilna zlasti značilna pasja (pre)moč.
Predstava je zasnovana kot »potujoča« in je namenjena najmlajšim gledalcem, prerokujemo pa ji lahko dolgo odrsko življenje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani