nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Naše ime za slepo slo in silo zgodovine, ki ne vidi krhkega posameznika, a jo je ta v najvišji meri lahko deležen, ni Kardelj in ne Rožman - ampak Kocbek.
Kako je to zgodovino doživljal on, ki je mrtev že triindvajset let, je mogoče razbirati iz njegove literarne in pričevanjske zapuščine (čeprav je šel z njim v grob zagotovo tudi nenapisani del »doživetja«, do katerega nismo imeli dostopa in ga nikoli ne bomo). Kako so njegovo-našo zgodbo doživljali »dvojniki« Slovenci, se pravi njegovi bojni tovariši, literarni sopotniki in bolj ali manj anonimni poznavalci njenega poteka, je razvidno iz celotnega slovenskega odnosa do Kocbeka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani