nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Konec umetnosti, ki je bodisi povezan s koncem metafizike (Vattimo) ali koncem totalitete (Welsch), ki je hkrati začetek postmodernizma, zariše Erjavec s paradoksom dejstva, da Hegel ni predvidel, da bo konec umetnosti utegnila povzročiti njena širitev, ne pa krčenje in izčrpavanje. Institucionalna teorija umetnosti (tako kot Arthur Danto) trdi, da danes ne »obstaja več noben razlog, da bi mislili o umetnosti kot o nečem, kar ima napredujočo zgodovino«, da smo v postzgodovinskem obdobju umetnosti, v času kulturnega imperializma, preoblečenega v internacionalizem, Aleš Erjavec pa hkrati opozarja na krizo estetike kot filozofije umetnosti. Ta je resda doživela izjemno širjenje svojega področja, postala nekakšen prazni označevalec, sposoben »pripeljati skupaj« nezdružljive discipline, na primer umetnostno zgodovino, antropologijo, kulturne študije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani