nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Odstrla se nam je vizija dražljive esejistične pokrajine, ki se razpenja tja od književnokritiških globitev Mitje Čandra (Zapiski iz noči) do socio-kulturoloških zelenin Aleša Debeljaka o aktualnih navzkrižjih evrozdruževanja (Evropa brez Evropejcev), od pripovednih meditacij Draga Jančarja (Šala, ironija in globlji pomen) do eksoteričnih, anarhokrščanskih kolumen, recenzij in zapisov Gorazda Kocijančiča (Tistim zunaj), od filozofskih motritev Deana Komela (Medpotja filozofije in kulture) do miselnega seciranja erotike izpod peresa Vinka Ošlaka (Kaj delam, ko ljubim?), od intimno poetoloških izpovedi Vena Tauferja (Zvenčanje verig) do osebno čustvujočih doživljanj poezije, literature ali slikarstva Uroša Zupana (Pešec).
Sredi duhovno in stilno tako razgibanih, bogato raznolikih prostranstev smo zaradi razpisnega diktata vendarle morali uzreti tri vrhove, letošnje nominirance. A celostni pogled na prebrano v zlatem rezu potrjuje
splošno dobro zdravje slovenske esejistike, ki jo - tako kaže korpus izdanega - vse manj zaznamujejo umetniška leposlovnost in stilna liričnost, vse bolj pa strokovna, zlasti filozofska naravnanost, monotematska obarvanost, žanrska zmuzljivost in slogovna heterogenost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani