nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
To, kar v Pesmih nevednosti najprej pade v oči, je svojevrstno nasprotje med naslovom, ki poudarja skromnost pesniške drže, in vsebino posameznih pesmi, kjer pesnik ne skriva svojih visokih ustvarjalnih prizadevanj. Napisati pesem, ki bi artikulirala besedo vseh besed, skozi katero bi se zasvetila resnica sveta kot končno spoznanje, ki je nedosegljivo in se poraja samo, kot bi dejal Baudelaire, v »duši modreca«: Pustil sem srcu, da je potovalo k začetku sveta,/ je zapisal, ko je veter vel z juga, stari modrec. Pesnik je po eni strani neveden in naiven kot otrok, ki se čudi neizmerni lepoti stvarstva, po drugi strani pa je videc in vedež, ki ve, da je poslednje spoznanje nedosegljivo, a si ne more kaj, da ne bi hrepenel po njem: Srce je v najzgodnejšem svitu našlo svojega brata in odtlej se je pot,/ po kateri je hodilo srce, imenovala Pot koprnenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani