nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Zakaj ne; v 2. dejanju, ko kakih sedemdeset strežnikov čaka postrojenih ob neskončno dolgi svatovski mizi in mimo njih na belem konju prijezdi Oktavijan, kavalir s srebrno rožo za Ochsovo nevesto Sofijo, in se vanjo v trenutku na smrt zaljubi, je prizor navdušujoč. V tem konceptu se Kavalir z rožo približuje opernim prizadevanjem, ki bi jih po družbenosatirični drži odkrili celo v ruski operi, salzburška aktualizacija bolj vojaškega kot meščanskega sloja pa skorajda diši po evropskem ozračju na prelomu iz 19. v 20. stoletje in 1. svetovne vojne, ko so se moralne in družbene vrednote relativizirale, nosilci čistih idej in občutij pa so - tako kot v vseh časih - ostali isti, se pravi mladi.
V Carsenovih pogledih na Straussovo partituro stopa najprej v ospredje modrost Maršalice (kot oblast simbolizirane Marije Terezije), nato poizkus stare generacije, da si v kontekstu privilegiranega družbenega položaja še poslednjič v življenju nekaj uredi,
naposled pa zmaga najnižjih v tej hierarhiji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani