nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Bi se morda tedaj dvajsetletna Lynndie uprla, ko bi ji Charles ponudil povodec, saj bi se spomnila, da je tedaj na razstavi Francisa Bacona v temni gmoti za njegovim portretom Vincenta Van Gogha, za katero je naprej mislila, da je kuža na vrvici, kar naenkrat ugledala senco telesa - in spoznala, da si vsak od nas na vse kriplje prizadeva najti stik med telesom in tistim, kar to telo meče za sabo po svetu? In da je dominacija pač le slaba uteha za to, da si dal dušo na povodec?
Tedaj bi se ji mogoče tudi zazdelo, da je vse to, kar zdaj vidi okrog sebe in na Charlesovem displayu, nekoč nekje že videla: s krvjo pomazane keramične ploščice, rešetkasto strukturo v ozadju, sivo zelene stene, zakrinkane ali zabrisane obraze, raztelešene telesa, nakopičena v skoraj nerazpoznavne gmote mesa... pa saj to je vendar tako kot na slikah tistega irskega slikarja...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani