nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Pri antoloških izborih je zanimivo, koliko posameznik z izbranimi besedili izpričuje svojo bistveno ustvarjalno (p)osebnost v okviru, ki po možnostih in okusu izbiralca določa skupnost. Vsebinski okvir pričujočega izbora zgoščeno in nadvse ustrezno nakazuje uvodna pesem (na zavihku platnic) Jeana Brianesa, nekakšen program za pisanje poezije kot neprisiljenega, življenjsko pozitivno naravnanega beleženja drobnih senzacij vsakdanjika, s sklepno poanto: »pisati resnico«. Po tej opredelitvi je izbor dosleden in celovit, pri tem pa seveda ni njegova dolžnost odgovoriti na morebitno bralčevo vprašanje, ali v sodobni italijanski poeziji poleg umirjenega prostoverznega in nerimanega »tradicionalističnega modernizma«, dokaj primernega za prevajanje, obstajajo tudi drugačne poetike (v deželi soneta menda nihče več ne piše sonetov, v današnji Sloveniji pa je sonet skoraj »dernier cri«).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani