nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Če jo hočemo ohraniti kot mesečnik, je potrebno začeti radikalno krčiti izdatke: oblikovanje v lastni delavnici, honorarje sodelavcem zmanjšati na minimum od minimuma ali na ničlo, urednikovati zgolj iz navdušenja, se udinjati vsakomur, ki je pripravljen prispevati nekaj denarja za kakšno številko, se približevati okusu povprečnega (ne)bralca, ter od poljudne strokovnosti pasti na raven čvekaškega žlobudranja, zavračati vse sodelavce, ki od honorarjev živijo, razen če niso zavedni Primorci, ki so pripravljeni pisati tudi zastonj, biti skratka »tržni« ter se držati nad vodo s pomočjo razpisov, ki so in niso uspešni, ki kanejo kapljico, dve ali pa pljunejo negativen odgovor. Kakšna ignoranca! Revija, ki bi na zahodnem robu slovanskega/slovenskega sveta morala ta trenutek doživljati razcvet, široko podporo skupnosti (sploh še, ker je EDINA, ki pokriva celotno/združeno Primorsko, saj so nekdanje zamejske revije večinoma že postale občasniki in »zborniki«
ali mrliči), je pahnjena v položaj postopnega propadanja in samoukinitve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani