nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Besedilo na lističih je pravzaprav predzgodba oziroma zgodba-o-pripravi te (in sprva ne samo te) plesne uprizoritve, prepletena z osebnimi in objektivnimi dejstvi oz. zunanjimi in notranjimi observacijami ali asociacijami, organizirana (ali »zmontirana«) kot na trenutke precej duhovita »literatura« (en segment, »dejanje« ali ciklus predstavljajo tudi avtobiografske fotografije kot dokumentarni material), v glavnem pa gre za razgibano kronološko poročilo o delu za uprizoritev.
Kar prezentacijo tega »načrta za ples« ločuje od literarne statike, je princip montaže oz. animacije lističev in ritem njihovega podajanja. Vendar ta minimalizem zagotovo ne bi zadostoval, če, prvič, »plesalec« ne bi gledalca počasi vodil do identifikacije s trenutkom lastne prezence v »načrtu« predstave, ki učinkuje kot svojevrsten »pretres«, in če se, drugič, ne bi Dominguez tik ob koncu ločil od vloge »animatorja« in postal dejanski »akter« v svoji predstavi: na
glavo si natakne silikonsko masko sebe - starca, si jo skrbno namesti in odide iz prostora - na »resnično« prizorišče, kjer ga pričakuje neka »druga« publika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani