nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Izluščila je namreč zgodovinsko-mitski okvir, da bi mu na koncu opere, ki ga sicer zaslutimo že ob koncu prvega dejanja, potem še močneje v drugem (Klingsor kot politik) dala povsem nepričakovan preobrat in pomen: ni več pomemben sveti graal z rdečo, vse obžarjajočo svetlobo (in odrešitvenim blagoslovom), ampak graalov vitez skrinjico s kelihom, iz katerega je pil Jezus Kristus pri zadnji večerji, odpre, a od graala so ostale le še črepinje. Povzdigovanje ni več možno, zaključno funkcijo lahko prevzame le še viteška bratovščina, tu pa že sproletarizirana; vsi vitezi, delavci, se zgrnejo na rampi in obrnejo proti občinstvu. Konec Parsifala je njihov, ne pa graalov, ne Amfortasov in celo Kundry se umakne v neznano, Parsifal pa pred tem le še opravi nalogo, ki mu je niti režiserka ni mogla odreči - to je, da se s svetlečo sulico dotakne krvaveče Amfortasove rane in jo čudežno zaceli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani