nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Risala sem jih kar naprej, toliko časa, da sem porabila vso modro barvico, in medtem so prave spominčice na Johanovem travniku odcvetele in izginile, pa mi ni bilo niti posebno žal zanje. Imela sem svoje, pretihotapljene čez mejo s svojimi hrepenečimi pogledi, s sanjarijami o brezmejnih poljanah, polnih cvetočih spominčic, po katerih pleše zlatokodrasta Pepelka v sinji obleki, imela sem jih pretihotapljene za Johanovim hrbtom v svoje okorne risbe, ki so mi požrle modro barvico do zadnje mrvice - imela sem jih in še danes jih imam. In pravih spominčic nikoli ne trgam zato, ker jih nočem izgubiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani