nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Zato sem vsak dan, ko so tam čez cvetele spominčice, gledala skozi ograjo in hrepenela po njih. Ograja je bila stara in polna velikih lukenj, tako da bi se bila z lahkoto splazila skoznjo in si natrgala velik šop teh sinjih cvetk - ampak tam, na drugi strani, je bil strašni Johan, Johan, robavs, Johan pijanec, Johan, ki je metal v luknjo od stranišča na štrbunk majhne punčke, če so ga razjezile, grozoviti Johan, ki se je ob večerih drl »zato pa hhečem jaz, najlepša je mladost, mladost ne phhide več nazaj«, ko me je pa enkrat zasačil, ko sem lezla skozi ograjo, je zarobantil name »mahhš, phheklet pankhht«, tako da sem se brž zmuznila nazaj in se trda od strahu skrila za fižolovimi preklami. Takrat sem, kot se mi zdi, prvič spoznala, da ne gre za ograjo, temveč za to, kaj ograja pomeni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani