nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Avtorica namreč na istem mestu dodaja: »Tako kot čutimo primanjkljaj vzhodnoevropskih avtorjev v galerijah na Zahodu, tako pogrešamo tudi dela zahodnoevropskih umetnikov v zbirkah na Vzhodu.« To je zagotovo res, če gledamo na zadevo globalno, kakor jo je seveda »načeloma« tudi treba gledati (v zgibanki, ki spremlja razstavo, lahko preberemo naslednje enigmatično določilo: »Arteast ne sledi le normam globalizacije, zbirka tudi sama oblikuje forme globalizacije.«), toda morda bi bilo »za začetek« bolje, če bi ljubljanska zbirka vztrajala pri konceptu kolekcioniranja zgolj vzhodnoevropskih del, ki so pač primarni predmet interesa in identifikacijska točka projekta - če bo ta seveda zares prerasel v omembe vreden center sodobne umetnosti.
Kajti na vprašanje, je Moderna galerija z zbirko Arteast 2000+ konec 20. stoletja ujela zgodovino evropske umetnosti za rep, s katerim bo tudi Slovenija, prej oropana vseh velikih priložnosti, lahko nekaj
malega mahala v 21. stoletju, za zdaj ni mogoče zanesljivo odgovoriti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani