nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Članek o Immanuelu Kantu, ki smo ga imeli priložnost brati v Sobotni prilogi, v smeri popolnega nepoznavanja snovi pisanja in skrajne trivializacije filozofije v poljudni literaturi prav gotovo odpira nove horizonte; zato naj bo to pismo razumljeno kot poskus (vsaj delne) odprave dezinformacij in kršenja osebnostnih pravic, ki jih je, kar zadeva Kanta, zagrešil avtor omenjenega članka g. Tim Oliver Wüster.
Če na hitro preskočimo povsem biografske napake (Kantov oče namreč ni bil sedlarski mojster, temveč jermenar), se lahko najprej ustavimo ob avtorjevi opredelitvi, da naj bi bil Kant sprva sofist, saj je za svojo učiteljsko dejavnost prejemal plačilo. To definicijo si g. Wüster sposodi od samega Sokrata, ob čemer spregleda, da je ta finančni aspekt za opredelitev sofizma povsem postranski: Sokrat namreč (v Platonovem dialogu z naslovom Sofist) kot bistveno lastnost le-tega izpostavi dejstvo, da ta namesto resnice »prodaja«
neresnico, torej laž.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani