nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ta podrobna, morda tudi sentimentalna intonacija v Mićević-Prešernovo zgodbo ni odveč, če hočemo razumeti avtorjevo privrženost našemu pesniku, kakršne doslej ni izkazal noben tujejezični prešernoslovec. Njegovo občudovanje Prešerna je v resnici veliko in za nas ganljivo, izraža ga na mnogih mestih, našega pesnika postavlja v nekaterih pogledih na prvo mesto med evropskimi, zlasti pa se ne izogiba bogokletnosti, ki si je ne bi dovolil noben slovenski prešernoslovec, namreč, da postavlja Prešerna kratko in malo ob Danteja; ne v relativnem, v absolutnem smislu. Ko pa govori na primer o Prešernovi izbiri slovenščine namesto nemščine, vzneseno zapiše: »Kako ne bi občudovali, kako bi ne vzdrhteli, ko vidimo, s kakšnim izjemnim čutom za nekakšno vesoljno ravnotežje se je Prešernu posrečilo priti skozi pekel in vice ter dospeti v raj slovenskega jezika in v njem pustiti svoje 'rojake', ne da bi dopustil, da ga oprasne en sam trn, čeprav jih je bilo
obilo levo in desno ob poti?«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani