nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Pri govoru o gledališkem jeziku pa ne gre samo za vsebino, ki je lahko tudi skrajno »lokalna« ali »regionalna«, kar nam npr. dokazuje propulzivna irska ali škotska dramatika, pri kateri se nihče ne sprašuje, kje za vraga je ta »Inishmore«, o katerem piše Martin McDonagh, ampak vsakdo občuduje njegovo literarno (in seveda gledališko) izpeljavo - temveč ravno za to: za izpeljavo. Slovenskega gledališkega jezika ne bo ogrozila niti nekakšna univerzalistična »angleščina« niti slepo privzemanje trendov, kakršen je v tem trenutku, denimo, »ne-ples«, temveč literarno in gledališko analfabetstvo ter duhovna ožina, ki je ne merimo s kilometri prehojenih geografskih razdalj v dramatiki ali z »evropskimi« temami in osebnostmi v uprizoritvah - povsem eminentno evropsko »prizorišče« je tako lahko tudi kakšna naša »Zgornja Davča«, s svojo »čarovnico« vred -, ampak z merskimi enotami za doseženo poetsko imaginacijo in gledališko napetost.
Seveda pa je
možen še drug pogled, katerega predmet je neke vrste obsedenost z Evropo; nenehen pritisk, ki se zaradi težavnih zunanjih okoliščin kaj kmalu preseli tudi v glave ustvarjalcev in producentov, kaže pa se v kategoričnem imperativu »misliti Evropo« in mrzličnem nasedanju najrazličnejšim »evropskim izzivom« in resnicam, ki z našim izvirnim okoljem ali nimajo nobene zveze ali pa so mu celo povsem tuji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani