nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Posvojitev nenemškega umetnostnega sloga v meri, ki je slovenske moderne umetnike prve generacije ločeval od drugih jugoslovanskih narodov, prepoznavnost in potrditev v kulturnem okolju v dvajsetem stoletju za nas že »tujega« - zahodnega sveta in Ažbetovo mentorstvo ne le našim, temveč tudi nekaterim srbskim in hrvaškim umetnikom v »predzgodovinski« boemi Münchna so naši umetnosti v južnoslovanski politični zvezi zagotavljali prepoznavnost, prestiž in avtentičnost. Ta splet dejavnikov je v minulem stoletju v okviru kar treh večnacionalnih asociacij postregel z identifikacijsko samopodobo, ki se je kot ptič feniks dvignila iz pepela vsakokratne preživele državne oblike. Vse dvajseto stoletje je bila zveza Ažbe-impresionisti in razstava pri Miethkeju temelj fiziognomije naših umetnostnih institucij, od zgodovinskega razvoja umetnosti in stalne zbirke nacionalne umetnosti v Narodni galeriji do umetnostnega trga, na katerem še danes novi bogataši najbolj
hrepenijo prav po slikah slovenskih impresionistov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani