nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Toda skoraj vedno nas gane, ko nas spomni na naše lastno zorenje. Ne moremo si kaj, da se ne bi, recimo, nasmehnili ob melodramatičnih in bolestnih tonih domotožnega najstnika - tako imenovanega slovenskega Rimbauda: »Že sem v Ljubljani. Ljubljana je Smrt za vsakogar, Ljubljana je morilka vsega, vsakega.«
Toda ravno ko se nam blagohotni nasmeh ustali na obrazu, nenadoma obstanemo ob enem od mnogih presenetljivih odlomkov, ob katerem bralec osupne spričo glasu, ki se dviga nad običajni tek življenja, spričo iskalca, ki se trudi umestiti svoj mladi jaz v moralno zmedo vesolja: »Jaz delam; toda moje stremljenje po harmoniji se razbija v disharmoniji nad samim seboj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani