nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Da imamo pred seboj solista, ki ni samo prodajalec lepega tona in lepih oblik, ampak tudi raziskovalec in posredovalec, je postalo jasno v doubleju sarabande (Partita št. 1 v h-molu). Odmaknjen ton, ki ni s tega sveta, dušeč, soparen, melanholičen, je napovedal tisto Tetzlaffovo idejo, ki se jo je dalo dokončno prebrati šele v drugem delu koncerta: Bach kot dualizem trdega, realističnega (toda v izvedbi premalo čutno-uživaškega) pola in njegovega transcendentalnega protipola, tistega, ki hrepeni po smrti. Ravno dialog med življenjem in smrtjo je postajal bolj in bolj razviden, vanj pa je bilo vključenih še veliko vmesnih spoznavnih odtenkov, ki so se na tehnični ravni manifestirale z diferenciacijo zvoka, tempa, barve in še posebej dinamike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani