nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ob tem je treba takoj zapisati, da Menart ni nikoli, ne v svoji izvirni poeziji ne v prevodih, izbiral lažjih poti, nasprotno: odločal se je za najtežje, ki terjajo tudi samo vrhunsko mojstrstvo. Dovolj bo, če si prikličemo v spomin pesnike, ki jih je prevajal, Shakespeare, Byron, Coleridge, Villon, Musset, Prévert, Burns, Lamartine idr.
Seveda nam je Menart najbliže in najdragocenejši s svojo izvirno poezijo, ki je polnokrvna podoba našega časa in našega človeškega bivanja v njem, individualnega in nacionalnega, družbenega, naših travm in zanosa, vzponov in padcev, kajti Janez Menart je živel in upesnjeval življenje v njegovi celovitosti; kot človek in pesnik se intelektualno in emocionalno sooča in spopada z izkušnjo in s spoznanjem, ki ju v svoji totaliteti določata naš univerzalni Zdaj in Tu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani