nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Jacksonu uspe znotraj Velike slike izolirati in skleniti vse intimne zgodbe, vendar hkrati poskrbi za najbolj posladkan in nemogoče sentimentalen zaključek vseh časov, ki samo potrjuje, koliko voda in gora loči prepričljivo literarno pripoved in prepričljivo filmsko naratologijo. V vsakem slabem pa se najde zrno dobrega: pobeljeno filmsko platno, ki sklene praznovanja ob zmagi Dobrega in »napoveduje« preostali špeh filma - slavnostni zaključek, bujno vegetacijo Šajerske, neskončne slovese in pomenljivo otožne poglede -, je edini verodostojni indikator, ki v kinu razkrije heretike in jih loči od vernikov. Medtem ko slednji zavoljo zvestobe pisani besedi pričakujejo »bis« in so pripravljeni v kinu sedeti še debele pol ure, se prvi, v najboljši veri, da je triurne romantične filantropije konec, pričnejo naivno odpravljati proti izhodu ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani