nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Ko danes poslušam in berem razprave o ogroženosti slovenske kulturne identitete v globaliziranem svetu, se velikokrat spomnim prav na te odlomke: »... če se bomo zavedli, da ne nemščina, temveč naša lenoba, naša farska potuhnjenost in pohlevnost, naše črtenje vsake zdrave in pravične kritike, naša zaljubljenost v jerhaste hlače, v kranjske oštarije in v pijančevanje, naša apatija za javne reči, naša tesnosrčnost, naša prazna baharija, naša poželjivost po ravsanju in kavsanju, naša surovost so poglavitni vzroki, da ne napredujemo; če bomo k temu spoznanju enkrat prišli, takrat bomo šele v resnici svobodni postali. Do tiste dobe pa po svetlobi hrepenečemu Slovencu le nemška omika pravo pot napredovanja pokazati more.«
Dežmanova pisma kažejo na dilemo liberalnega intelektualca sredi 19. stoletja: ali naj se zaradi »višjega cilja« narodne enotnosti podredi provincializmu in konservativizmu ali pa naj (če noče postati marginalna figura) prestopi
v drugo kulturo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani