nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Težko je reči, kdaj je bolj pretresljiva: ali kadar poskuša ohranjati stik z Williejem in se pri tem ganljivo ponižno navdušuje nad vsakim njegovim še tako neznatnim odzivom; ali kadar se pred obupom praznine zateka v svet reči, ki jih vlači iz nepogrešljive torbe; ali kadar se začne spraševati o možnem koncu svojega životarjenja; ali kadar se oprijema citatov t. i. »klasikov«; ali kadar se - in to počne s posebnim zanosom - vedno znova vdano navdušuje nad »krasoto« dneva, ki pravkar mineva. Vse te nianse, prehode, stanja, atmosfere, premolke in intonacije Štefka Drolc poveže v enovit, lirično zanosen preplet stvarnega soočanja s svojimi možnostmi in dostojanstvenega portreta človekove samote. Ta doseže vrhunec na začetku drugega dela, ko se Winnie še enkrat, tokrat z novimi, le za spoznanje manj vedrimi toni, ki jim dovoljuje vdore očitnejšega obupa, loti evidentiranja svojega položaja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani