nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Projekt je bil velik in bo pomembnen še dolgo, po zagnanih obrazih prevajalcev, tvorcev torkovega literarnega večera, pa je bilo nekako čutiti, da je na mizi spet noviteta.
Slišali smo, da je poezija lahko silno enostavna, »v časopisu poiščite članek, ki je enako dolg kot pesem, ki jo boste sestavili« (in Aleš Berger je prebral Tzarovo Kako napravite dadaistično pesem), da je »treba biti oprezen, ko rimaš ljubezen« (Boris A. Novak), saj gre zraven le bolezen, čezenj, železen, trezen (Marija Javoršek), da je prevajanje pesmi v prozi težavno (Tadeja Krečič Scholten ob prevajanju Michela Deguya), da so za nekatere avtorje slišali prvič, a po navdušenosti sodeč ne zadnjič (Marko Marinčič o Valeryju Larbaudu), da so nekateri francoski ustvarjalci v poeziji presenetili (Primož Vitez je v avantgardnem gledališču precej znanega Alfreda Jarryja prvič spoznal kot pesnika), in tudi take potankosti, da slovenski glas o v primerjavi s francoskim deluje ostro
(in je Novak spreminjal dolg jok v ihteče vzdihe). Kljub internetni dobi je kopanje po osebnih podatkih še vedno težavno (Tone Smolej, soustvarjalec kritiškega aparata zato priznava, da so nekateri sicer že pokojni pesniki v antologiji še živi), sicer pa je delo opremljeno z mnogimi bibliografskimi podatki, povezavami francoskih pesnikov s slovenskimi ipd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani