nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Kot pravi Ivan Štuhec, mora cerkev »svoje prizadevanje za konfesionalni verski pouk legitimirati iz pozicije državljana vernika« - da imajo starši in otroci katoliške vere pravico do vzgoje in izobrazbe v skladu s svojim nazorom in da izpovedovanje oziroma prakticiranje vere ni več kot nekdaj omejeno na zasebno področje ter potisnjeno v strogo privatnost, pač pa je nujni in zaželeni - ali bi tako vsaj moralo biti zaradi prenosa vrednot, prizadevanja za skupno dobro, medverske strpnosti itd. - sestavni del javnega prostora oziroma sistema, ne pa iz njega na silo izrinjeno.
Položaj, v katerem je obtičala cerkev pri nas, je že na začetku nehvaležen - težko je hkrati tiščati v ospredje svoje pravice, enake pravice drugih pa omalovaževati, in ni prav veliko logike niti moralnega poguma in moči v prizadevanju, da imajo eni, v tem primeru katoličani, skoraj tri tisoč cerkva in hočejo še več v imenu pravic, drugi, denimo muslimani, pa niti enega verskega
objekta, pa še ta, sicer za vse enaka pravica naj bi zanje ostala samo na papirju. A v cerkvi označujejo odzive na svoje zamisli za proticerkveno gonjo, kadar gre za isti jezik, s katerim cerkev govori muslimanom: Imate dovolj, da svoboda izpovedovanja vaše vere v ničemer ni okrnjena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani