nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
In kar je še važnejše: Pandurju rabi Dostojevski samo kot paravan, na katerega tapetno površino nato projicira svoje »temeljno« spraševanje o bogu. Onehundred Minutes namreč hoče biti predstava o bogu ter o nekaterih relevantnih ontoloških in eshatoloških (pod)vprašanjih, povezanih z zavestjo o njegovi »eksistenci« (med njimi je najizrazitejše vprašanje o času, z duhovito zamišljeno, a zgolj didaskalično tezo, da je predstava kar čas sam, z njenim koncem pa je tudi »konec časa«).
A, povejmo brez okolišenja: Pandurjevo spraševanje je nič več in nič manj kot retorično, redukcija Dostojevskega v razumevanju, kakor ga ponudi uprizoritev, dobesedno katastrofalna, odgovor nanj pa ne bi zadoščal niti za opravilo kakega od krščanskih zakramentov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani