nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Pustili bomo pristojnim, da povedo, kako je bilo v resnici (v resnici?) z očitanimi finančnimi malverzacijami - s temi banalnimi zadevami, ki žalijo veličino vsakega umetnika - v SNG Maribor. In ne bomo se pred premiero nove predstave spraševali o smiselnosti megaprodukcij, ki jim ne smemo reči spektakli v pejorativnem smislu, saj to prizadeva svetovljanski okus ustvarjalcev; ne bomo se spraševali o (za nekatere že močno anahronistični) pandurjevski estetiki, ki v javnost curlja le v obliki spretno zrežiranih, za nekatere kočljivih prizorov, ki iz avtorja delajo junaka rumenih kronik, ne predmet teoretskih razprav; in ne bomo že vnaprej zanikali napovedanih gostovanj »Pandurjevih.teatrov« - če jih zaradi neljubih odpovedi morda ne bo, ne bomo prikrajšani mi, ki si bomo predstavo ogledali, temveč gledalci na festivalih ...
A Pandur se na čolnu, na katerem kakor »balkanski« junak iz njegove hamburške Božanske komedije potuje po domačem oceanu
ničevosti, dobro znajde in kljub štiridesetim letom ostaja čudežni mladenič slovenskega (evropskega, svetovnega ...) gledališča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani