nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Zurovčevi koreografiji sta postavljeni v bralno neobvezujoči semantični okvir (vic ali nebes v Bogovi niso jezni in klezmer glasbe v Daj, daj), v katerem se struktura razčleni v kombinatoriko zborovskih nastopov, solov, duetov itn., ne da bi posamezni plesni prizori zastavljeni pomen razvijali, dograjevali ali izpeljevali. V koreografiji Bogovi niso jezni se trije moško-ženski pari srečajo v prostoru vic ali nebes (za izhodišče mu rabi pesem Emily Dickinson o brezdomstvu v to- in onstranstvu), Daj, daj pa se osredotoča predvsem na skupinski baletni impulz ob glasbi žurerskega klezmerja in njegove najpopularnejše predstavnice, njujorške skupine The Klezmatics.
Kljub temu da Zurovac s precizno tempiranimi zaporedji skupin (okvirnega momenta obeh koreografij) in solov ali duetov dosega dinamičnost in gledljivost koreografij, ostajajo plesna telesa zavajajoča: dajejo slutiti pomen (karakterje), a ne proizvedejo niti smisla niti
nesmisla, ki bi presegal izhodiščni kostumski znak, indicirajo gibalno abstraktnost, a so v resnici zgolj nedoločna, ustvarjajo konflikte ali stičišča, a so v bistvu brez razloga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani