nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Zame je prostor ujeta svetloba
Po izobrazbi in načinu mišljenja je arhitektka, še vedno rada pove; preden jo je zapeljalo gledališče, se je udeleževala številnih arhitekturnih in urbanističnih natečajev in za svoje rešitve prejela številne nagrade, dokler se ni leta 1972 v gledališču Glej v Jovanovićevi režiji Šeligove drame Kdor skak, tisti hlap poskusila še kot scenografka; največ je sodelovala z Dušanom Jovanovićem, Slobodanom Unkovskim, Miletom Korunom. Po dobrem desetletju jo je Dominik Smole vzpodbudil, da se poskusi tudi kot »vodička po prostorih, ki jih sama ustvarja«, in tako je v celjskem SLG ob Smoletovi dramaturški podpori prvič tudi zrežirala Srečanje na Osojah Alenke Goljevšček. 1973. je dobila prvo Borštnikovo nagrado za Gombrowiczevo Ivono, princeso Burgundije v režiji Dušana Jovanovića, ki so ji potem sledile še druge, vsaj deset Borštnikovih, pol ducata Sterijevih nagrad, Župančičeva nagrada, zlati venec MES,
nagrada Prešernovega sklada in Prešernova nagrada za življenjsko delo; nastopala je tudi v produkcijah uglednih gledaliških hiš v tujini: Gradec, Köln, Moskva, Cambridge v ZDA... in trikrat gostovala na mednarodnem festivalu na Dunaju Wiener Festwochen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani