nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Dahlova Oma je negativ tistih prijaznih stark, kakršne poznamo iz svetlih pravljic: v glavnem grozi in preži, žuga in teži in sta je eno samo sovraštvo in tekmovalnost.
Pravljico o obračunu s preteklimi generacijami, ki kot zgodovina pritiskajo na pleča mladih, so na Ptuju postavili duhovito zmaknjeno; jasno, čaranje, čudežni napoji, prekomerna rast in hitro manjšanje do izničenja so možni samo v svetu čarovnic in njihovih vnukov, ta fantastični premik v paralelen svet pa je viden na vseh področjih. Najprej, še preden se odgrne zavesa, in potem v izključno vokalni glasbi Boštjana Gombača, v odhakljanem onomatopoetskem popevanju mcferinovskega tipa, potem v »gobasti« scenografiji Petre Veber s stiliziranim stropom, ki ga mora prebiti Oma pri svoji rasti, pa v kostumih Jelene Proković in maski, ki čarovniško poudari nosove vseh nastopajočih, pa v drugačni, zmaknjeni gestikulaciji, predvsem pri Omi, ki jo z večinoma natančno in učinkovito
mimiko in čudežno, spakovsko zlobo odigra Dunja Zupanec.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani