nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Zanimivo bi bilo izvedeti, kako Wisemanu - človeku, ki vedno in brez izjeme najprej vpraša za dovoljenje - uspeva s kamero sploh vstopiti v intimo teh ljudi in posneti tako prepričljiv material.
Zaključna sekvenca, ko moški psihološko zelo premišljeno maltretira svojo sopotnico, od katere bi rad, naj takoj zapusti njegovo hišo, ta pa sredi noči nima kam, saj nima ne denarja ne bližnje družine, je šokantna demonstracija emocionalnega zloma posameznika, ki hkrati nazorno opozori na votlost in nepravičnost ameriškega socialnega sistema ter na zelo pogost civilizacijski paradoks: predvsem v konfliktih psihološke narave policija žrtvi - pravno gledano - dostikrat sploh ne more pomagati.
Zato je Wisemanov film tako pomemben, saj o težavah ne razpravlja in jih ne komentira, pred kamero ne privleče pop psihologov in analitikov, temveč raje vztrajno prikazuje žalostno realno stanje in neučinkovite pravne mehanizme.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani