nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
In to življenjsko srečo mu je zares obilno pomnožila, saj Jakac poslej ni hotel nikoli zdoma brez svoje Tatjane, in niti doma ni mogel več spokojno živeti, če ni bila - vseskozi neizmerno delavna - vsaj molče v njegovi bližini, zato je postala tudi motiv njegovih z ljubeznivo intimnostjo prežetih interierskih slik in tudi njegove poslednje, že pretresljivo poslavljajoče se risbe; iz posameznikov na njegovih dvojnih portretih pa sta kot zakonca postala »Midva«.
Toda kulturni pomen Tatjane Jakac ni bil samo v ljubeči »službi« ustvarjalcu, temveč temelji na njeni popolni zraščenosti z Jakčevim velikim smislom za družabne kulturne stike, zbirateljstvo in dokumentiranje, zaradi česar je Tatjana Jakac postala prava kulturna ustanova. Že pred vojno je bil Jakčev ljubljanski atelje eno izmed redkih slovenskih kulturnih žarišč, kjer so se za pogrnjeno mizo zbirali umetniki in razumniki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani