nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Pesniško večpomenska in socialno tenkočutna pripoved o zglednem prijateljstvu med pozlačenim kipom srečnega kraljeviča, ki zmore deliti bogastvo, ter svobodnim lastovičkom, ki se splete po naključju in nato postopoma zaplete do tragičnega skupnega konca v mrzli zimi in do umetnosti mrzkem družbenem okolju, ponuja avtorju in interpretu izzivalno ustvarjalno izhodišče za njuno asketsko domišljeno avtorsko variacijo na univerzalno temo razmerja med ustvarjeno lepoto umetnine, trpljenjem občutljivega umetnika ter nespodbudno družbeno brezčutnostjo.
Nosilni protagonist uprizoritve je igralec in animator Robert Waltl, ki ob domišljeno izbranih in predvajanih glasbenih odlomkih (s katerimi režiser drastično zaznamuje na eni strani sejmarsko in porabniško površinskost ter neobčutljivost družbenega okolja, na drugi pa rahločutno otožnost, izvirajočo iz umetnikove osebne krhkosti in ranljivosti) oživlja misel pisatelja, slikovitost njegove
literarne izpovedi, materializirane v knjigi in peresu, ki na prizorišču zaživita v podobi lahkokrilega lastovička, kadar seda na asketsko enostaven in čist doprsni kip srečnega kraljeviča. Režiser in interpret si presenetljivo preprosto in učinkovito pomagata z dinamičnim oživljanjem različnih formatov belega papirja (velikih »plaht« ali praznih strani v knjigi), na katerega v natančno izbranih trenutkih projicirata dokumentarne fotografije ljudi iz vsakdanjosti (med njimi lahko v najbolj izpostavljenih trenutkih pomenljivo prepoznano tudi aktualnega španskega in britanskega predsednika vlade) ali slikarskih upodobitev iz čarobnega orientalskega sveta ali sence.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani