nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Potovanje na konec poletja, s poslednjo mučkalico na domačih tleh nekje pred Jesenicami, še dobro, da ji niso v imenu slovenske čistosti rekli zmečkanina, kakor se je posrečilo vaškim gasilcem, ki so prvo leto slovenske državnosti praznovali z veselico in ponujali mesne palčke namesto okupatorskih čevapčičev, ja, ta smrtonosnost besed, še se spomnim slovenskega pesnika, ki je v napadu domorodnosti napisal, kako trpi, ko hodi po Ljubljani in vidi napise v tujem jeziku in se mu zdi, da koraka po cesti sovražni vojak, ajn, cvaj, Gete policaj, van, tu, Šejkspir, klin maj šu, ena, dva, Cigler s srečo v nesreči, ejga, ta je u redu, ta je naš! Pa kaj niso zadnjič poslednji slovenski vojaški volonterji kuhali vojaški fižol, kar pomeni, da smo dokončno potolkli srbski pasulj na naših tleh, potem pa nekaj malega Avstrije in napis Drau, spodaj pa teče potoček, zdaj pa povej mariborskemu otroku, da je to Drava, in potem italijanska meja, mrak pada na okrajke
Srednje Evrope, dež se približuje in potrjuje in zatrjuje, da je SR samo nekaj meteorologije in končno nevihta, ki me prisili, da pred polnočjo najdem posteljo v nekem majhnem mestu v Južnem Tirolu, če sem res tam, kjer mislim, da sem. Pojma nimam, ker je noč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani