nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Če parafraziram: kaj pa lahko umetnik odgovori kritiku na njegovo stališče, da se ga umetniško delo pač ni dotaknilo, da v njem ni pustilo trajnih sledi? Lahko se le zjoče od obupa in si zaveže kakšen štrik okrog vratu, kajti v hladno in nedostopno telo presojevalčeve duše ne bo prodrl ali ga otoplil. Kritik se seveda ne bo vprašal (in tudi Lukan se ne): kaj pa če je ravno narobe res in je v resnici le moje doživljanje umetnine površno, plitko in nezavezujoče, kaj pa če se jaz nisem dovolj odprl umetnini, kaj pa če sem v svojem doživljanju umetnosti top in ne dovolj občutljiv?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani