nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Oboje skupaj pač ne gre.
Matićević in njegov scenarist Srdjan Andjelić, kateremu se je nekdo očitno zlagal, da zna pisati scenarije (njegova prispevka k dramaturgiji sodobnega filma sta še Do koske in Munje!), sta v film zmetala vse, kar zahteva povprečna norma novega srbskega filma: travmo mladega posameznika, depresivno ozračje neperspektivnosti in iz tega izhajajočo željo po begu v tujino, strast do športa kot edini izhod iz sivega vsakdana ter seveda konkretno »oviro« na poti k sanjam; ta se brez izjeme manifestira v manekenski gangsterski tolpi (zlodej je v Haagu, prišla je nova represivna oblast), ki tako zavzeto skrbi za svoj imidž, kot bi jim šlo za življenje. In nikar ne pozabimo na lik v filmu odsotnega starejšega brata, čigar grehe (beri: dolgove) običajno odplačuje mali slehernik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani