nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Kitajsko, ki nikogar ne sili, naj sprejme kitajski način življenja, ki s 7 odstotki obdelovalnih površin prehranjuje skoraj 25 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ne pošilja vojaških kazenskih ekspedicij po svetu, ki pa si drzne, da uvaja družbene spremembe v skladu s svojo presojo, prepočasi, toda s skrbjo za stabilnost države in Azije, ne pa po nareku tistih, ki pri pisanju receptov ne mislijo na pacienta (vsi zgodovinsko bolehamo!), ampak na svoj bančni račun in na zalogo nasilja, s katerim so tako radodarni.
Po nasvetu klica iz Pekinga bi bilo treba Kitajsko izobčiti, najprej iz Eviana, jo spraviti v karanteno, se požvižgati na njeno vlogo v Aziji in svetu, na njeno tržišče, jo prisiliti, da prepove partijo in ustanovi po zahodnem okusu nekaj sto političnih strank, ki bi razdejale državo, jo primorati, da ima »predsednika« (izvoljenega vsaj tako, kot je bil Bush) in tako družbeno »preglednost«, ki bi omogočala konkvistadorjem, da ji ob vsakem
obroku merijo vročino s termometrom, ki je preventivno tudi nabrušen meč.
Vsakdo ima pravico tudi do neumnosti, toda če jo ponuja kot pamet, je treba morda premisliti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani